Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA KAMNJE
Kamnje 52
5263 Dobravlje
(05)368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Prišla je tudi neka uboga vdova in je vrgla dva novčiča, to je en kvadrant. Tedaj je poklical k sebi svoje učence in jim rekel: »Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi, ki so metali v zakladnico.« Vsi so namreč vrgli od svojega preobilja, ta pa je dala od svojega uboštva vse, kar je imela, vse, kar potrebuje za življenje.«
Mr 12,42–44

Odlomki Božje besede
na 33. nedeljo med letom:
1. berilo: Dan 12,1–3
2. berilo: Heb 10,11–14.18
evangelij: Mr 13,24–32

 

 

 

 

Kako lahko življenje dam?

V teh dneh se tako ali drugače spominjamo svetega Martina. Živel  je v 4. stoletju. Je prvi svetnik, ki ni bil mučenec. Do tedaj so kot svetnike častili tiste, ki so dali življenje za Kristusa. Bistvo mučeništva pa ni mučenje, temveč »dati življenje«.

Kako lahko dam življenje? Kristus poučuje apostole, jih posvari pred »dolgimi oblekami«, častihlepjem, religiozno pozunanjenostjo, lakomnostjo … in pokaže na vdovo. Dala je življenje, ker je dala »vse, kar potrebuje za življenje«.

Martin je kot vojak, kot iskalec in kot škof pokazal, kako lahko daš življenje, ne da bi te mučili in ubili. Kristus ne potrebuje herojev. Tudi danes ni treba, da bi v cerkvi častili »narodne heroje«. Preden so mučenci doživeli nasilno smrt, so dali življenje »znotraj«, na skritem, kakor obe vdovi iz današnjih odlomkov.

Marsikdo bi z mečem in na konju odrezal del svojega plašča in ogrnil berača. Toda vsak s tem dejanjem ne bi razodel Kristusa. V tem je skrivnost, kako lahko daš svoje življenje. Vdovi sta dali vse: prva preroku Eliju in druga v tempeljsko zakladnico, iz čistega zaupanja. Njuna vera je bila izenačena z življenjem.

Mučenec brez mučeništva torej lahko postaneš tudi ti. In to prav v teh časih, ki so za kristjane v marsičem precej podobni tistim 4. in 5. stoletja, časom sv. Martina. Cerkev takrat ni bila več preganjana od zunaj, pač pa od znotraj. Med kristjani se je razširilo arijanstvo in postalo celo večinski nauk. Trdilo je, da je bil Kristus samo človek, ne pa tudi pravi Bog. Danes se to lahko kaže v življenju nas kristjanov. Boga priznamo, da je. Glede Kristusa pa bi se marsikateri kristjan ob preganjanju odločil drugače.

Če si kristjan in v tebi tudi zares živi Kristus, se bo po tebi prej ali slej tudi razodel drugemu. Kdor je noseč, rodi. Kdor ni noseč, se lahko še tako trudi, vendar rodil ne bo. Če imaš Kristusovo življenje, ga lahko daš. In daš ga lahko, kjer koli si. In lahko niti ne veš, da si ga dal. Vdova tega takrat še ni vedela. Kristus je vedel. Morda doživljaš svojo pot, kot ona, da v življenju nisi nič posebnega naredil, nič velikega daroval. Morda si veliko pričakoval tudi od svoje vere, od skupnosti, pa si veliko od tega pričakovanja izgubil. Morda ti je ostalo le malo. Nikar ne poskušaj še tega zadržati. Daj, in v tebi se bo razodelo Jezusovo življenje.

Kamor koli te je življenje postavilo v tem hitro spreminjajočem se svetu, tam lahko svoje življenje daš. In dva novčiča sta tvoja preteklost in prihodnost. Lahko ju poskušaš zadržati, lahko pa ju daš. »Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil.«

župnik

 

 

Arhiv oznanil ...

 

Krščansko ljudstvo se z rožnim vencem podaja v Marijino šolo, da bi se dalo uvesti v premišljevanje lepote Kristusovega obličja in v izkustvu globine njegove ljubezni.

sv. Janez Pavel II.  Vir...

Povečaj

Nekaj priporočil ob pogrebih

Nekaj priporočil ob pogrebih

 

 

Za vse svete smo poslušali pismo škofov o tej temi. Rad bi osvežil spomin in dal nekaj priporočil.

Način življenja se zelo hitro spreminja in s tem tudi navade ter ponudbe inštitucij, ki jih včasih kar pasivno sprejemamo. Pomembno je, da ob smrti zavestno skrbimo za krščanski način poslavljanja od telesa.

Še vedno pa lahko poskrbimo, da smrt in poslavljanje od naših domačih spremlja molitev. Niti slutimo ne, kaj za pokojnega pomeni, če se domači skupaj z drugimi zberejo pri molitvi. To je mogoče, tudi če pokojni ne leži doma. Kako lepo in dragoceno bo, če boste domači ob tej priložnosti opravili spravo v zakramentu spovedi.

Kolikor je mogoče, poskrbimo, da se ne bo ob pogrebu vse skupaj naredilo preveč površno in na hitro. Treba se je posloviti.

Žarni pogrebi so veliko bolj enostavni, postajajo vse bolj pogostni tudi v naši dolini. Slovenci smo glede tega v samem svetovnem vrhu. Izkazalo pa se je, da se ob tem zanemarja pomen telesa. Kolikor je mogoče, še vedno spodbujamo pogrebe s krsto.

Žarni pogrebi so seveda dovoljeni. Treba pa je vedeti, da (razen s posebnim dovoljenjem škofa) ni več mogoč cerkveni pogreb, ko se nekdo odloči za raztros pepela. Ti so čedalje pogostejši in prav je, da to pravočasno povemo tistim, ki vnaprej izrazijo tako željo. Tako ne bo prišlo do neljubih razočaranj ob urejanju pogreba.

Za kristjane pogreb ni konec, ni vrnitev k naravi. Je ravno nasprotje tega. Naša narava skupaj s telesom dokončno vstopi v Kristusa. Z umrlim telesom je zato tudi zemlja posvečena.

župnik

– se nadaljuje –