Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA KAMNJE
Kamnje 52
5263 Dobravlje
(05)368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Prišla je tudi neka uboga vdova in je vrgla dva novčiča, to je en kvadrant. Tedaj je poklical k sebi svoje učence in jim rekel: »Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi, ki so metali v zakladnico.« Vsi so namreč vrgli od svojega preobilja, ta pa je dala od svojega uboštva vse, kar je imela, vse, kar potrebuje za življenje.«
Mr 12,42–44

Odlomki Božje besede
na 33. nedeljo med letom:
1. berilo: Dan 12,1–3
2. berilo: Heb 10,11–14.18
evangelij: Mr 13,24–32

 

 

 

 

Kako lahko življenje dam?

V teh dneh se tako ali drugače spominjamo svetega Martina. Živel  je v 4. stoletju. Je prvi svetnik, ki ni bil mučenec. Do tedaj so kot svetnike častili tiste, ki so dali življenje za Kristusa. Bistvo mučeništva pa ni mučenje, temveč »dati življenje«.

Kako lahko dam življenje? Kristus poučuje apostole, jih posvari pred »dolgimi oblekami«, častihlepjem, religiozno pozunanjenostjo, lakomnostjo … in pokaže na vdovo. Dala je življenje, ker je dala »vse, kar potrebuje za življenje«.

Martin je kot vojak, kot iskalec in kot škof pokazal, kako lahko daš življenje, ne da bi te mučili in ubili. Kristus ne potrebuje herojev. Tudi danes ni treba, da bi v cerkvi častili »narodne heroje«. Preden so mučenci doživeli nasilno smrt, so dali življenje »znotraj«, na skritem, kakor obe vdovi iz današnjih odlomkov.

Marsikdo bi z mečem in na konju odrezal del svojega plašča in ogrnil berača. Toda vsak s tem dejanjem ne bi razodel Kristusa. V tem je skrivnost, kako lahko daš svoje življenje. Vdovi sta dali vse: prva preroku Eliju in druga v tempeljsko zakladnico, iz čistega zaupanja. Njuna vera je bila izenačena z življenjem.

Mučenec brez mučeništva torej lahko postaneš tudi ti. In to prav v teh časih, ki so za kristjane v marsičem precej podobni tistim 4. in 5. stoletja, časom sv. Martina. Cerkev takrat ni bila več preganjana od zunaj, pač pa od znotraj. Med kristjani se je razširilo arijanstvo in postalo celo večinski nauk. Trdilo je, da je bil Kristus samo človek, ne pa tudi pravi Bog. Danes se to lahko kaže v življenju nas kristjanov. Boga priznamo, da je. Glede Kristusa pa bi se marsikateri kristjan ob preganjanju odločil drugače.

Če si kristjan in v tebi tudi zares živi Kristus, se bo po tebi prej ali slej tudi razodel drugemu. Kdor je noseč, rodi. Kdor ni noseč, se lahko še tako trudi, vendar rodil ne bo. Če imaš Kristusovo življenje, ga lahko daš. In daš ga lahko, kjer koli si. In lahko niti ne veš, da si ga dal. Vdova tega takrat še ni vedela. Kristus je vedel. Morda doživljaš svojo pot, kot ona, da v življenju nisi nič posebnega naredil, nič velikega daroval. Morda si veliko pričakoval tudi od svoje vere, od skupnosti, pa si veliko od tega pričakovanja izgubil. Morda ti je ostalo le malo. Nikar ne poskušaj še tega zadržati. Daj, in v tebi se bo razodelo Jezusovo življenje.

Kamor koli te je življenje postavilo v tem hitro spreminjajočem se svetu, tam lahko svoje življenje daš. In dva novčiča sta tvoja preteklost in prihodnost. Lahko ju poskušaš zadržati, lahko pa ju daš. »Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil.«

župnik

 

 

Arhiv oznanil ...

 

Krščansko ljudstvo se z rožnim vencem podaja v Marijino šolo, da bi se dalo uvesti v premišljevanje lepote Kristusovega obličja in v izkustvu globine njegove ljubezni.

sv. Janez Pavel II.  Vir...

Povečaj

Navade utelešajo Kristusa

PredogledPriponkaVelikost
Navade-na primer....pdf228.34 KB

Advent 2015 – drobne kšččanske navade

Letos bomo za simbol vzeli stopala. Vabljeni, da na papirnato stopalo, ki bo na voljo v cerkvi, napišete vsaj eno drobno krščansko navado, ki jo želite doma vpeljati ali jo še bolj zavestno živeti (nekaj možnosti za pomoč). Na stopalo napišemo navado s svojimi besedami. Med devetdnevnico jih prinašamo v cerkev na kraj, kjer bodo stale jaslice.

 

 

To so drobne navade, ki pomagajo, da se Jezusovo življenje uteleša v naših vsakdanjih bojih. Ko veliko razmišljamo o muslimanih, se lahko zamislimo, kako oni skrbijo za drobne navade. Mi tega ne delamo zaradi poudarka na zunanjosti, ampak zaradi Boga, ki se je utelesil.

Na primer:

Prostor:
v glavni prostor bomo postavili križ, sveto znamenje;
Sveto pismo bomo dali na polico, k časopisom, daljincu  blagoslovljeno vodo ob vratih, namestili bomo kropilček k vratom spalnice;
Ob svetih časih (advent, post, velika noč) bomo imeli v dnevnem prostoru znamenje;
v spalnico ali umivalnico bom postavil znamenje listek, ki me bo spomnil, da začnem dan z jutranjo molitvijo;
na sveti večer bomo s kadilom in blagoslovljeno vodo blagoslovili prostore doma; 
»hladilnik« bomo lepili listke z »dobrimi novicami« (kaj sem danes dobrega slišal, doživel) …

Fant in dekle:
na zmenku si bova izmenjala blagoslov (križek);
skupaj moliva;
v času skupne hoje bova naredila preprosto zaroko (blagoslov para) …

Mož in žena:
odslej bova namenoma uporabljala trojček papeža Frančiška: besede prosim, hvala, oprosti;
Če dan si bova poslala SMS »Bog naj te varuje.« »S tabo sem« …;
Moža/ženo bom odslej zavestno pričakal/a z majhnim nasmehom;
določila si bova trenutke, ko moliva samo midva brez otrok;
enkrat na leto bova naročila sveto mašo za žive ali pokojne v družini;
zjutraj preden se razideva se blagosloviva s križem na čelo;
k maši bova šla skupaj in se usedla skupaj;
enkrat na mesec si bova vzela »zmenek«, čas samo za naju (vsak mesec eden poskrbi za to) …

Ko bodo otroci začeli odhajati, bova zavestno obnovila navade, ki sva jih imela prej.

Starši in otroci:
preden zarežemo nov hlebec/štruco kruha, naredimo z nožem čezenj znamenje križa;
umestili bomo versko znamenje v otrokovo sobo;
jed bomo blagoslovili vsaj s križem;
pri kupnem obedu odslej kratka molitev (npr. vsak teden drugi dežuren);
molil bom ob majhnem otroku – vsak dan, tudi če ne razume;
brali bomo SP zgodbe in pripovedi z nabožno vsebino;
otroka bomo večkrat pokrižali (zjutraj, zvečer, ob odhodu);
ko bo otrok začel dvomiti in se upirati, bomo mirno vztrajali pri navadah (čeprav brez sile, z odločnostjo);
ob nedeljah ne bomo več delali, kar ni nujno;
Ob prihodih in odhodih se bomo pozdravili;
pogosteje bomo uporabljali slovenske pozdrave »zbogom«, »bogdaj«, »dober dan«;
»sem s tabo« … (seveda z domačim narečjem) …

Zakaj, čemu? ...
Navade niso namenjene temu, da bi vero živeli le »iz navade«, le  »na zunaj«. Nasprotno. Navade nam pomagajo, da svojo vero lažje živimo. Nismo vedno enako spočiti, dobre volje, včasih dvomimo, drugič smo navdušeni, spet drugič se nam upira … V domačem okolju imajo navade globljo razsežnost, ker se dogajajo v okolju ljubezni in sprejetosti. Po drobnih navadah pa se Jezus med nami čisto zares uteleša. Njegovo življenje od znotraj deluje v nas.