Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA KAMNJE
Kamnje 52
5263 Dobravlje
(05)368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Prišla je tudi neka uboga vdova in je vrgla dva novčiča, to je en kvadrant. Tedaj je poklical k sebi svoje učence in jim rekel: »Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi, ki so metali v zakladnico.« Vsi so namreč vrgli od svojega preobilja, ta pa je dala od svojega uboštva vse, kar je imela, vse, kar potrebuje za življenje.«
Mr 12,42–44

Odlomki Božje besede
na 33. nedeljo med letom:
1. berilo: Dan 12,1–3
2. berilo: Heb 10,11–14.18
evangelij: Mr 13,24–32

 

 

 

 

Kako lahko življenje dam?

V teh dneh se tako ali drugače spominjamo svetega Martina. Živel  je v 4. stoletju. Je prvi svetnik, ki ni bil mučenec. Do tedaj so kot svetnike častili tiste, ki so dali življenje za Kristusa. Bistvo mučeništva pa ni mučenje, temveč »dati življenje«.

Kako lahko dam življenje? Kristus poučuje apostole, jih posvari pred »dolgimi oblekami«, častihlepjem, religiozno pozunanjenostjo, lakomnostjo … in pokaže na vdovo. Dala je življenje, ker je dala »vse, kar potrebuje za življenje«.

Martin je kot vojak, kot iskalec in kot škof pokazal, kako lahko daš življenje, ne da bi te mučili in ubili. Kristus ne potrebuje herojev. Tudi danes ni treba, da bi v cerkvi častili »narodne heroje«. Preden so mučenci doživeli nasilno smrt, so dali življenje »znotraj«, na skritem, kakor obe vdovi iz današnjih odlomkov.

Marsikdo bi z mečem in na konju odrezal del svojega plašča in ogrnil berača. Toda vsak s tem dejanjem ne bi razodel Kristusa. V tem je skrivnost, kako lahko daš svoje življenje. Vdovi sta dali vse: prva preroku Eliju in druga v tempeljsko zakladnico, iz čistega zaupanja. Njuna vera je bila izenačena z življenjem.

Mučenec brez mučeništva torej lahko postaneš tudi ti. In to prav v teh časih, ki so za kristjane v marsičem precej podobni tistim 4. in 5. stoletja, časom sv. Martina. Cerkev takrat ni bila več preganjana od zunaj, pač pa od znotraj. Med kristjani se je razširilo arijanstvo in postalo celo večinski nauk. Trdilo je, da je bil Kristus samo človek, ne pa tudi pravi Bog. Danes se to lahko kaže v življenju nas kristjanov. Boga priznamo, da je. Glede Kristusa pa bi se marsikateri kristjan ob preganjanju odločil drugače.

Če si kristjan in v tebi tudi zares živi Kristus, se bo po tebi prej ali slej tudi razodel drugemu. Kdor je noseč, rodi. Kdor ni noseč, se lahko še tako trudi, vendar rodil ne bo. Če imaš Kristusovo življenje, ga lahko daš. In daš ga lahko, kjer koli si. In lahko niti ne veš, da si ga dal. Vdova tega takrat še ni vedela. Kristus je vedel. Morda doživljaš svojo pot, kot ona, da v življenju nisi nič posebnega naredil, nič velikega daroval. Morda si veliko pričakoval tudi od svoje vere, od skupnosti, pa si veliko od tega pričakovanja izgubil. Morda ti je ostalo le malo. Nikar ne poskušaj še tega zadržati. Daj, in v tebi se bo razodelo Jezusovo življenje.

Kamor koli te je življenje postavilo v tem hitro spreminjajočem se svetu, tam lahko svoje življenje daš. In dva novčiča sta tvoja preteklost in prihodnost. Lahko ju poskušaš zadržati, lahko pa ju daš. »Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil.«

župnik

 

 

Arhiv oznanil ...

 

Krščansko ljudstvo se z rožnim vencem podaja v Marijino šolo, da bi se dalo uvesti v premišljevanje lepote Kristusovega obličja in v izkustvu globine njegove ljubezni.

sv. Janez Pavel II.  Vir...

Povečaj

Umrla je s. Pavla Bajec

S. Pavla (Darinka Vera) Bajec

je bila likovna umetnica, učiteljica in glasbenica. Z rodno sestro in redovnico s. Darinko sta ustvarili obsežen opus umetniških del za kapele, cerkve, pokopališke spomenike, zasebne hiše … S. Pavla je pripravila veliko načrtov za cerkvene paramente, restavrirala slike in kipe, po naročilu slikala potrete, risala božične in velikonočne voščilnice, izdelovala jaslice …
Rodila se je 23. maja 1921 v Skriljah. Leta 1943 je po maturi na učiteljišču vstopila v noviciat v Ljubljani in čez eno leto naredila začasne zaobljube, leta 1954 pa večne. Dve leti je poučevala v Marijanišču v Ljubljani. Ko je povojna oblast sestre razgnala, se je pričela njena z umetnostjo povezana življenjska pot. Najprej je v Ljubljani študirala violino in klavir in nato poučevala na glasbeni šoli v Šentvidu. Vendar je morala kot redovnica šolo zapustiti. Nato se je posvetila likovni umetnosti. Študiju slikarstva v Zagrebu je sledilo zelo ustvarjalno obdobje vse do pozne starosti. Najprej je ustvarjala v redovni hiši v Radovljici, nato pa več kot 30 let v domači hiši v Skriljah. Tu je poleg likovnega ustvarjanja doma otroke in mladino poučevala violino in blok flavto ter imela ustvarjalne delavnice.
Lani oktobra se je preselila v redovno skupnost na Brezjah in bila do zadnjega ustvarjalna – še na bolniški postelji je iz gline oblikovala kipce Marije in angelčkov. Odlikovala jo je delavnost, plemenita pozornost, hudomušnost. Večkrat je poudarjala, da je prava umetnost odsev Božje lepote.

 

 

 

 

 

Piberite si še druge prispevke in poglejte oddaje:
Darinka Bajec, na svidenje nad zvezdami! (Tinio Mamić)

oddaja na TVSLO pričevalci

 

POSLOVILI SMO SE OD SESTRE DARINKE BAJEC
V sredo, 18. januarja, je v jeseniški bolnišnici umrla s. Darinka Bajec (krstno ime Marija -Vislava). Od nje smo se poslovili včeraj, v soboto, na Brezjah. Hvaležni smo ji za vse, s čimer je zelo zaznamovala našo župnijo.
Rodila se je 28. maja 1924 v Skriljah Očetu Ivanu in materi Ani Krtelj. Osnovno šolo (1931–36) je obiskovala v Skriljah, na Blanci, v Sevnici in Št. Jakobu v Slovenskih goricah, gimnazijo v Mariboru 1936, končala v Ljubljani 1944. Nadaljevala je v šoli za umetno obrt (1948–52), potem v Beogradu, kjer je 1956 diplomirala na Akademiji za uporabno umetnost – za keramiko. Leta 1957 je postala redna članica Društva uporabnih umetnikov. Razstavljala je v sklopu Društva v Beogradu in Novem Sadu. Bila je na študijskem izpopolnjevanju v Stuttgartu 1957–58, v Parizu 1959–60, pozneje še v Švici in v Holandiji. Delala je v Mestnem muzeju v Ljubljani kot restavratorka, leta1961 je postala članica Društva likovnih oblikovalcev, v Psihiatrični bolnišnici v Begunjah je vpeljala dva nova oddelka za delavno terapijo (keramika in mozaik).

Skupaj z drugimi je razstavljala v Ženevi, Faenzi, Istambulu, Indiji, Rusiji in Kanadi, samostojne razstave pa je imela v Parizu, Kranju, na Bledu in v Radovljici. Leta 1973 je postala članica Akademije Tommaso Campanella. Poleg keramike je izdelovala mozaike po načrtih prof. Vurnika. Njeni so mozaiki na cerkvenih pročeljih v Cerkljah in na Brezjah. Izdelala je mozaike za nagrobne spomenike na Žalah, v Repnjah, Radovljici, Begunjah. Tudi v naših župnijah nam govorijo njene umetnine v kapelici na Prelovcah, na cerkvi v Kamnjah in Skriljah ter mnogo drugih izdelkov. Za ljubljansko stolnico je napravila jaslice iz keramike. Kot šolski pripomoček pri verouku je izdelala modele za jaslice. Za škofijsko kapelo v Kopru je leta 1962 napravila Križev pot v reliefu iz žgane gline.
Več kot 30 let je z rodno sestro redovnico s. Pavlo živela v Skriljah. Hvaležni smo ji za vse, kar nam je v teh letih dala s svojim življenjem in ustvarjanjem. Naj bo odslej naša priprošnjica v nebeški lepoti.
(Iz: župn. arhiv Kamnje; osebni podatki; Rojs-Zorec, Šolske sestre sv. Frančiška)