Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA KAMNJE
Kamnje 52
5263 Dobravlje
(05)368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Prišla je tudi neka uboga vdova in je vrgla dva novčiča, to je en kvadrant. Tedaj je poklical k sebi svoje učence in jim rekel: »Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi, ki so metali v zakladnico.« Vsi so namreč vrgli od svojega preobilja, ta pa je dala od svojega uboštva vse, kar je imela, vse, kar potrebuje za življenje.«
Mr 12,42–44

Odlomki Božje besede
na 33. nedeljo med letom:
1. berilo: Dan 12,1–3
2. berilo: Heb 10,11–14.18
evangelij: Mr 13,24–32

 

 

 

 

Kako lahko življenje dam?

V teh dneh se tako ali drugače spominjamo svetega Martina. Živel  je v 4. stoletju. Je prvi svetnik, ki ni bil mučenec. Do tedaj so kot svetnike častili tiste, ki so dali življenje za Kristusa. Bistvo mučeništva pa ni mučenje, temveč »dati življenje«.

Kako lahko dam življenje? Kristus poučuje apostole, jih posvari pred »dolgimi oblekami«, častihlepjem, religiozno pozunanjenostjo, lakomnostjo … in pokaže na vdovo. Dala je življenje, ker je dala »vse, kar potrebuje za življenje«.

Martin je kot vojak, kot iskalec in kot škof pokazal, kako lahko daš življenje, ne da bi te mučili in ubili. Kristus ne potrebuje herojev. Tudi danes ni treba, da bi v cerkvi častili »narodne heroje«. Preden so mučenci doživeli nasilno smrt, so dali življenje »znotraj«, na skritem, kakor obe vdovi iz današnjih odlomkov.

Marsikdo bi z mečem in na konju odrezal del svojega plašča in ogrnil berača. Toda vsak s tem dejanjem ne bi razodel Kristusa. V tem je skrivnost, kako lahko daš svoje življenje. Vdovi sta dali vse: prva preroku Eliju in druga v tempeljsko zakladnico, iz čistega zaupanja. Njuna vera je bila izenačena z življenjem.

Mučenec brez mučeništva torej lahko postaneš tudi ti. In to prav v teh časih, ki so za kristjane v marsičem precej podobni tistim 4. in 5. stoletja, časom sv. Martina. Cerkev takrat ni bila več preganjana od zunaj, pač pa od znotraj. Med kristjani se je razširilo arijanstvo in postalo celo večinski nauk. Trdilo je, da je bil Kristus samo človek, ne pa tudi pravi Bog. Danes se to lahko kaže v življenju nas kristjanov. Boga priznamo, da je. Glede Kristusa pa bi se marsikateri kristjan ob preganjanju odločil drugače.

Če si kristjan in v tebi tudi zares živi Kristus, se bo po tebi prej ali slej tudi razodel drugemu. Kdor je noseč, rodi. Kdor ni noseč, se lahko še tako trudi, vendar rodil ne bo. Če imaš Kristusovo življenje, ga lahko daš. In daš ga lahko, kjer koli si. In lahko niti ne veš, da si ga dal. Vdova tega takrat še ni vedela. Kristus je vedel. Morda doživljaš svojo pot, kot ona, da v življenju nisi nič posebnega naredil, nič velikega daroval. Morda si veliko pričakoval tudi od svoje vere, od skupnosti, pa si veliko od tega pričakovanja izgubil. Morda ti je ostalo le malo. Nikar ne poskušaj še tega zadržati. Daj, in v tebi se bo razodelo Jezusovo življenje.

Kamor koli te je življenje postavilo v tem hitro spreminjajočem se svetu, tam lahko svoje življenje daš. In dva novčiča sta tvoja preteklost in prihodnost. Lahko ju poskušaš zadržati, lahko pa ju daš. »Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil.«

župnik

 

 

Arhiv oznanil ...

 

Krščansko ljudstvo se z rožnim vencem podaja v Marijino šolo, da bi se dalo uvesti v premišljevanje lepote Kristusovega obličja in v izkustvu globine njegove ljubezni.

sv. Janez Pavel II.  Vir...

Povečaj

Župnijski pevski zbor

PredogledPriponkaVelikost
Koncert ob sv.vidu v Črničah.pdf490.5 KB

Župnijski pevski zbor Črniče

Dragi  sopevci!

Naj bo teh nekaj besed uvod v nov pevski začetek.

Ko smo se takole čez poletje malce oddahnili od vsakodnevnih naporov in obveznosti, ki jih imamo tudi kot cerkveni pevci, smo zopet poklicani: »Pridi in hodi za menoj. S talenti, ki si jih prejel, služi Bogu in sočloveku.«

Biti pevec je težak poklic, pa zato lep. Težak zato, ker si v župniji izpostavljen. Pesem mojih ust mora biti uglašena s pesmijo duše, s tem, kako živim. Kar pojem, moram v življenju tudi živeti. Vsi vemo, da je to težko, a si je za to potrebno prizadevati, ker na ta poseben način oznanjamo Kristusa. Lepo pa je, ko se zaveš, da tvoje petje pomaga najprej tebi, nato pa vsemu zbranemu ljudstvu pri bogoslužju, da lažje začutimo Božjo bližino. Mesto župnijskega zbora je v samem jedru bogoslužja, saj mu dajemo lepoto skozi vse leto. V času cerkvenega leta v pesmih odkrivam in začutim moč odrešenja. Moja pesem ne more in ne sme biti drugega kot magnifikat Bogu in dvig človeka v njegovo bližino. To je temeljni namen našega petja in, če si ga bomo vedno znova priklicali v spomin, bo vse ostalo samo po sebi rešeno.

Morda se bo komu zdelo odveč, kar bom sedaj opomnila sebe in vas, toda recimo si: »V blagor nam in v Božjo slavo!« Potrudimo se za reden obisk vaj. Le tako bo naše petje kvalitetno. Bodimo točni. Izgovore vse prehitro najdemo, pa čeprav je točnost lepa čednost.

Maša je duhovni vrhunec vsakega kristjana, zato se je nanjo treba dobro pripraviti. Pridi malo prej na kor, umiri se, preglej minuli teden z duhovnimi očmi in se priporoči za naprej. Biti zbran na koru, ko si daleč od oči zbranega občestva, pa vendar v neposredni Božji bližini, ni lahko. Maša ni družabno srečanje – za to imamo druge prilike in zaželeno je, da bi jih tudi sami ustvarili – maša je srečanje mene in Boga. Omogočimo iz srca drug drugemu to srečanje.

Koliko bogastva nosi v sebi Božja beseda, pa jo tolikokrat preslišim. Kako lepa in potrebna opozorila in misli nam vsakokrat posreduje g. Rafko, pa se mi na koncu maše vsili vprašanje: » Za kaj pa je danes pravzaprav šlo?« Šlo je za moje odrešenje.

Pa še zadnji poudarek. Cerkveno petje ni samo sebi namen. Tudi ni petje za slavo, pač pa v Božjo slavo. Če bom tako gledal na pevske vaje in na petje pri bogoslužju, bom sodeloval vestno, natančno, vztrajno in z veseljem.

Moja pesem je moja molitev! 

Damjana Čibej

 

CELODNEVNO ČEŠČENJE 

V soboto, 25. oktobra 2014, zvečer smo v župniji Črniče pričeli s češčenje Najsvetejšega. Sveto mašo so s petjem obogatili otroci in mladi, po maši je sledila skupna molitev pred Najsvetejšim z veroučenci in starši, nato pa so se molitvi in slavljenju pridružile različne skupine. Ob 23.00 smo se zbrali pevci in v Njegovi navzočnosti prepevali, slavili in molili. Češčenje smo zaključili s skupno adoracijo v nedeljo opoldne.

Nekaj občutij in doživetij pevcev:

"Bilo je tako lepo kot še v življenju ne. Ne morem povedati. To moraš doživeti...."

"Tako lepo je bilo, da je bilo skoraj prekratko."

"Umirjeno in doživeto...."  

"Molitveno in čustveno....." 

"V svetlobi Božje navzočnosti."

Naj nas skozi vse leto spremlja tisto noč izrečena prošnja:

"Gospod, v temi in tišini te noči klečim pred Teboj in te prosim zase in za vse moje so pevke in so pevce v župnijskem zboru. Naj bo vsaka maša srečanje s Teboj, naj bogastvo Božje besede napolni naša srca in nam pomaga, da bomo sodelovali vestno, natančno, vztrajno in z veseljem."