Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA KAMNJE
Kamnje 52
5263 Dobravlje
(05)368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Ko je vse ljudstvo prejemalo krst in je bil tudi Jezus krščen ter je molil, se je odprlo nebo. Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi kakor golob in zaslišal se je glas iz neba: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.«
Lk 3,21–22

Odlomki Božje besede
na 2. nedeljo med letom:
Iz 62,1–5
1 Kor 12,4–11
Jn 2,1–11

 

 

 

 

Krst

»Zaklad, ki ga imam, želim dati vam, pa ne morem. Lahko molim za vas, da bi imeli pogum sprejeti ga, ker je vera Božji dar.« Tako je govorila sv. mati Terezija. Še posebej stari starši in starši imate izkušnjo, kako res je to. Vere ne moreš nekomu kar dati, ga prepričati, mu dokazati …

To se lepo pokaže ob Jezusovem krstu. »Jaz vas krščujem z vodo, pride pa močnejši od mene …« Janez je oznanjal, pripravljal prostor. Ni mogel prepričati, lahko pa je s svojem življenjem kazal na drugega. To je bistvo!

Bil je dovolj majhen, da so v njegovi bližini  zaznali tisto skrivnostno »nekaj več«. In to je naloga vseh odraslih, ne le staršev in starih staršev. To je naloga občestva. Kajti če imamo kristjani med seboj polno predsodkov, fovšije in zamrznjenih odnosov – kako naj se po nas razodene »močnejši od mene«?! Vera pomeni: »drugi«. Po veri se v meni naseli nekdo drug, Jezus Kristus. To se zgodi po Svetem Duhu.

Živeti in samo živeti. Vedno bolj živeti to, kar nam je bilo zastonj dano pri krstu. To je danes način, da bi drugim pomagali do vere. Učimo se od Janeza Krstnika! Ni ostal le pri tem, kaj je prav in kaj ni prav. Razkrinkal je nemoralnost, vendar je ob tem pokazal na Kristusa. Pri posredovanju vere se velikokrat ujamemo v to zanko in vero skrčimo na »prav« in »ni prav«. To je premalo. Še več. Če Boga zožimo le na ministra za moralo, razodenemo, da še nismo izkusili njegovega življenja. Vrednote za kristjana nimajo nobene moči, če ne rastejo iz Jezusove moči. Vrednote lahko živim tudi brez krsta. In so nekrščeni ljudje, ki jih živijo zgledno. Mi oznanjamo nekaj več.

V čem je moja prednost, da sem krščen? To vprašanje si zastavimo v tem tednu za domačo nalogo. In prosimo Svetega Duha konkretno, naj nam razodene osebni odgovor.

župnik

 

Arhiv oznanil ...

 

Bližnjega dolžimo rahlih spodrsljajev, sebi pa spregledujemo hude napake.Prodajati hočemo zelo drago in kupovati karseda poceni.

sv. Frančišek Saleški   vir...

Povečaj

Bojan in Sara Doljak

 

SARA IN BOJAN DOLJAK MED NAMI

»Če je uspelo nama, lahko uspe vsakemu paru!« S tem nas sporočilom bosta v soboto nagovorila Bojan in Sara Doljak. Živita v Logatcu, Bojan je po rodu iz Grgarja. Lepo vabljeni ne samo poročeni, ampak vsi starši in drugi  v soboto, 14. januarja, ob 18. uri v župnijsko dvorano v Kamnjah. Povej naprej in povabi še prijatelje.

KDO STA BIJAN IN SARA?

Sva popolnoma običajen zakonski par. Najina poroka je bil mejnik, a pravi smisel najinega skupnega življenja sva spoznala kasneje. Najin odnos je vzklil iz razposajene zaljubljenosti in (še vedno) zori v zrelo ljubezen. Spoznavava, da nisva skupaj slučajno, ampak da sva si prav midva namenjena in drug drugemu podarjena. A ni bilo vedno tako. V najin odnos se je začela od kdo ve kod postopno plaziti vedno večja odtujenost. Dnevne obveznosti in pomanjkanje pogovora so nama speljale začetniško harmonijo in potrpežljivost. Še preden so prišle preizkušnje (nezmožnost takojšnje zanositve, smrt najbližjih, bolezen) sva iskala smerokaz, ki bi naju popeljal varno mimo prepadov življenja.

Našla sva skalo, na kateri sva začela zares zidati najin dom. Odkrila sva varno zavetje, kamor se lahko zatečeva, kadar zunaj (in notri) divja nevihta. Šele sedaj veva, da ni dovolj, če se lahko zaneseva drug na drugega, ampak da (se) zaupava Tistemu, po čigar volji sva skupaj. Sedaj ni najin cilj le, da (pre)živiva skupaj - ampak, da zaživiva in letiva na krilih Božje ljubezni. Živeti odnos v zakonski zvezi - za zmeraj, do zadnjega vdiha - je odločitev slehernega novega jutra posebej. Odločitev pa ni dovolj. Nečemu Večjemu od naju morava pustiti, da se dotakne najinih src. Vsak dan znova prepoznavava priložnosti, da prav skozi zakonski odnos postajava boljša človeka. Trudiva se, da bi čim več takšnih priložnosti tudi izkoristila.

Na naslovu najinih src ima Stvarnik sedaj prijavljeno stalno bivališče in od takrat je vsaka najina minuta praznik, za kar se vsakič znova zahvaljujeva. Ničesar (razen najina sebičnost) ga ne more več izseliti. Lepo je biti skupaj kljub najinim nepopolnostim in pomanjkljivostim. Zavestno, ne zgolj "po sili razmer", se sprejemava takšna kot sva. Zares imeti rad in spoštovati vključuje tudi odprte oči za stiske sozakonca. Lepo je biti prepleten v dobrem in slabem. Lepo je biti eno. Lepo je biti trojna vrvica.

Hvala Gospodu, ker nama daje milost učiti se. Tako kot slehernemu posamezniku in paru. Danes sva prepričana, da so pred nama še najini najboljši dnevi. Če je uspelo nama, lahko uspe vsakemu paru.

Sara in Bojan Doljak